Omemba: Tina Žumer

»Tveganja za bančni sistem v glavnem izhajajo iz zunanjega okolja, torej iz makrofinančnih negotovosti in geopolitičnih nestabilnosti. Ta se v bančni sistem še ne prelivajo, tako da tveganja ostajajo na nizki do zmerni ravni z izjemo kibernetskega tveganja, pri katerem zaradi geopolitičnega dogajanja in kibernetskih groženj ohranjamo povišano oceno tveganja.«

»Obseg oz. število incidentov se na splošno v Sloveniji, še bolj pa v bančnem sektorju, znižuje. Vendar pa banke v Sloveniji kot v Evropi zaznavajo izjemno veliko število napadov, ki pa ostajajo pri poskusih. Velike so tudi kibernetske grožnje.«

»Po več letih upadanja se od septembra lani znova povečuje število začetnih stečajnih postopkov in s tem tudi izpostavljenost bank do teh družb, ki pa ostaja majhna.«

»Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen vir financiranja. Z zniževanjem depozitnih obrestnih mer v preteklem obdobju in s povečevanjem obsega vlog na vpogled pa se povečuje vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti ter s tem tveganje nestabilnosti financiranja, ki izhaja iz te vrzeli. Zato ostaja pomembno, da banke pozorno spremljajo varčevalne navade komitentov in pravočasno prilagajajo ponudbo konkurenčnim razmeram.«

»Pričakujemo, da bodo banke ohranile visoko solventnost. Banke pa pozivamo, da visoke dobičke ohranijo in vključujejo v kapital. Likvidnostna slika bančnega sistema je prav tako zelo ugodna, likvidnost je visoka.«

»Na opisana tveganja se v Banki Slovenije odzivamo z ukrepi makrobonitetne politike. Ob vztrajajočih makrofinančnih negotovostih je ključno, da obstoječi makrobonitetni instrumenti zagotavljajo ustrezne zaščitne mehanizme pred morebitnimi negativnimi šoki.«

»Tveganja za bančni sistem v glavnem izhajajo iz zunanjega okolja, torej iz makrofinančnih negotovosti in geopolitičnih nestabilnosti. Ta se v bančni sistem še ne prelivajo, tako da tveganja ostajajo na nizki do zmerni ravni z izjemo kibernetskega tveganja, pri katerem zaradi geopolitičnega dogajanja in kibernetskih groženj ohranjamo povišano oceno tveganja.«

»Obseg oz. število incidentov se na splošno v Sloveniji, še bolj pa v bančnem sektorju, znižuje. Vendar pa banke v Sloveniji kot v Evropi zaznavajo izjemno veliko število napadov, ki pa ostajajo pri poskusih. Velike so tudi kibernetske grožnje.«

»Po več letih upadanja se od septembra lani znova povečuje število začetnih stečajnih postopkov in s tem tudi izpostavljenost bank do teh družb, ki pa ostaja majhna.«

»Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen vir financiranja. Z zniževanjem depozitnih obrestnih mer v preteklem obdobju in s povečevanjem obsega vlog na vpogled pa se povečuje vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti ter s tem tveganje nestabilnosti financiranja, ki izhaja iz te vrzeli. Zato ostaja pomembno, da banke pozorno spremljajo varčevalne navade komitentov in pravočasno prilagajajo ponudbo konkurenčnim razmeram.«

»Pričakujemo, da bodo banke ohranile visoko solventnost. Banke pa pozivamo, da visoke dobičke ohranijo in vključujejo v kapital. Likvidnostna slika bančnega sistema je prav tako zelo ugodna, likvidnost je visoka.«

»Na opisana tveganja se v Banki Slovenije odzivamo z ukrepi makrobonitetne politike. Ob vztrajajočih makrofinančnih negotovostih je ključno, da obstoječi makrobonitetni instrumenti zagotavljajo ustrezne zaščitne mehanizme pred morebitnimi negativnimi šoki.«

»Pričakujemo, da se bo gospodarska rast v Sloveniji v nadaljevanju leta krepila. Ta bo v letu 2026 dosegla dolgoročno povprečje 2,8 odstotka.«

»Glede na napovedi bo inflacija v Sloveniji letos znašala 2,4 odstotka, v letu 2025 bo začasno višja pri treh odstotkih, nato pa se bo spustila na 2,3 odstotka v letu 2026.«

»Hitrejše približevanje inflacije cenovni stabilnosti bosta zavirala še vedno okrepljena rast plač in iztek vladnih ukrepov za blaženje cen energentov.«

»Te bodo predvsem odražale pomoč in obnovo po poplavah, potrošnja pa tudi preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek.«

»Konec leta 2026 bo imela Slovenija presežek na tekočem računu nekje nad tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP).«

»Visoka rast plač se bo odražala v nadaljnji krepitvi stroškov dela, hkrati pa bo podpirala domače povpraševanje, kar se bo poznalo v visoki rasti cen storitev.«

»Glede na znatno povišane inflacijske napovedi pričakujemo, da bomo obrestne mere še zviševali.«

»Obeti šibkejše rasti v primerjavi s predhodnimi napovedmi so predvsem posledica velike negotovosti, vztrajanja inflacijskih pritiskov in šibkejše gospodarske dejavnosti v mednarodnem okolju.«

»Ocenjujemo, da je skupna inflacija vrh dosegla julija. Še vedno pa se krepi osnovna inflacija, za katero ocenjujemo, da bo vrh dosegla marca prihodnje leto.«

»Odločili smo se, da od marca 2023 ne bomo reinvestirali vseh glavnic zapadlih vrednostnih papirjev v okviru programa APP.«

»Pri tem bomo ukrepali tako, da bi zagotovili nadaljnjo skladnost s splošno strategijo in naravnanostjo denarne politike, ohranili delovanje trga in da bi še naprej trdno obvladovali kratkoročne razmere na denarnem trgu.«

»V okviru programa PEPP pa nameravamo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev ponovno investirati vsaj do konca leta 2024.«

»Makroekonomske napovedi tako za Slovenijo kot za evroobmočje ostajajo ugodne.«

»Gospodarsko okrevanje v letošnjem letu je bilo močnejše in hitrejše, kot smo načrtovali junija.«

»Okrevanje je široko osnovano, zelo ugodne ostajajo tudi razmere na trgu dela.«

»Pričakujemo, da bo rast krepilo tako domače kot tuje povpraševanje.«

»Letošnja višja rast je posledica razmeroma hitrega sproščanja najostrejših omejitvenih ukrepov spomladi, ki so se odrazili v zelo hitrem okrevanju potrošnje.«

»Ob nizki brezposelnosti, splošnem pomanjkanju delovne sile in povišani inflaciji pričakujemo, da se bodo v obdobju napovedi krepili tudi plačni pritiski.«